Tema: Umetnostna razstava

»Umetniška družina Šantel, ki povezuje Štajersko s Primorsko, je že dodobra v zavesti slovenske umetnostne in glasbene zgodovine, a doslej je bilo mariborsko bivanje treh slikark še neraziskano.«

»S pedagoškim erosom, z znanjem jezikov, s strastnim glasbenim delovanjem, intenzivno likovno ustvarjalnostjo, z organizacijskim angažiranjem v Umetniškem klubu Grohar in Glasbeni matici Maribor predstavlja simbol neodvisnosti, ki so si jo v njenem času lahko izborile ženske skozi status neporočene učiteljice.«

»Njen prihod v Maribor pa razkriva tukajšnjo mestno posebnost obdobja po zatonu nemštva, v katerem so življenje obogatili primorski priseljeni rojaki.«

»repi ne počivajo«

»v središču katerega so medčloveški odnosi obremenjeni s kolonialno zgodovino«

»Ukvarjali smo se z občutki, ki prežemajo našo sodobnost. Posebej nam je bila zanimiva družbena dimenzija teh občutkov.«

»Vse bolj prisotni občutki frustracije, tesnobe in nezadovoljstva so posledica družbene in politične negotovosti in nestabilnosti, ki zaznamujeta čas, v katerem živimo.«

»To je pravzaprav danes še bolj relevantno, kot je bilo leta 2022.«

»Že naslov nakazuje na moment pomiritve oz. sprejemanja stanja, ne bega od njega.«

»Ni bilo lahko iz tako obsežne in raznolike zbirke izbrati umetniških del. Zame je bilo predvsem pomembno, da obiskovalcem ponudim rdečo nit, ki jih bo vodila in ki dejansko obstaja le v kronološkem smislu.«

»Na mednarodni ravni ne obstaja veliko obsežnih zasebnih zbirk, ki bi vsebovale vse te izme in iz katerih bi lahko nekdo ustvaril neko povezano zgodovino umetnosti.«

»Pomembno mi je bilo tudi to, da pokažem na tisto, kar je v umetnosti zanimalo Würtha, na tisto, kar so bile njegove preference. Na primer Richterja ali Kieferja, hkrati pa temu nisem želel dati velikega poudarka.«

»Mislim, da je tako postala razstava večplastna in da lahko obiskovalci prepoznavajo edinstvenost te zbirke, Würthov subjektivni pristop k zbiranju umetnin, opazijo njegovo radovednost in široko zanimanje za umetnost. In mislim, da bodo tudi zato obiskovalci na razstavi lahko odkrili nekaj novega.«

»V tem smislu je to razburljivo in čudovito.«

»To je samorefleksija. Gre za to, kje sem se zmotil v svojih odnosih, kje sem naredil napako, kje sem sokriv. Dela so se rodila iz lastništva nad tem, kar imenujem radikalna inventura samega sebe, da sem brutalno iskren do sebe in upoštevam tiste, ki sem jih morda prizadel.«

»Mednarodni dialog moramo vedno razumeti kot pot, ki nas pelje proč od lokalnosti. To ne pomeni, da ne delamo lokalno, temveč da jemljemo novo energijo in impulz, da razmislimo, kje smo.«

»V mojem primeru se ukvarjam s to temo v povezavi s tehnologijami skozi tranformirajočo izkušnjo.«

»Z odgovori na postavljena vprašanja se gledalec pomika po poenostavljenem zemljevidu in na ta način podoživi avtoričino detektivsko iskanje izgubljenih predmetov.«

»Člani Društva likovnih umetnikov Dolenjske bomo na novoletni skupinski razstavi skozi svoja likovna dela odpirali okna.«

»Prostor spomina oziroma spomin na prostor umetnica zgradi tukaj in zdaj, ko iz predimenzioniranih stolov, prekaterih se pnejo porisane rjuhe, zgradi zavetje, ki ga obda z vsebinsko sicer nerazumljivim pretečim zvokom glasov odraslih.«

»Ta konglomerat je gnetljiv in heterogen, skupaj pa ga drži le poetična vrzel, v kateri se spomini navzkrižno oplajajo ali pa le nerodno stojijo drug ob drugem.«

»Če se zavemo te ranljivosti, lahko naša gesta sproži dogodek in pomeni boljšo prihodnost za vse nas.«

»Zaradi koronarazmer se naš dialog nadaljuje tudi v prihodnjem letu, z večjimi in manjšimi dogodki. Eden izmed vrhuncev bo tudi razstava Alme Karlin.«

»Nam pomembni ljudje si zaslužijo razstave.«

»Preprosta življenja naj odživijo še eno verzijo. Brskam po tetkinih predalih. Nogavice, razglednice, klobuki. To je življenje za razstavo. Instalacija neke usode.«

»Spomeniki po svetu padajo. Čas je za drugačna obeležja še tako preprostih življenj, ki so pogosto pozabljena v velikih zgodbah. Zato je razstava oltar moji osebni, a sicer širši javnosti neznani junakinji.«

»Najlepše ljubezenske pesmi so bile posvečene osebam, ki nam drugim ne pomenijo kaj dosti, pa nas vseeno nagovarjajo. Kdo je Prešernova Julija, kdo Dantejeva Beatrice? Umetnost je vselej subjektivna, osebna izpoved.«

»Rečeno preprosteje, pustimo lokomotivi, da se iztiri, raje prej kot pozneje, saj bomo tako lahko hitreje začeli reševati posledice. Do takrat pa ne obupavati.«

»Namesto da bi počeli, kar je prav, počno, kar se jim zdi dobro. Kar jim je všeč. Kar se jim zdi seksi.«

»Mladi umetniki in umetnice, soočeni s koncem sveta, tako ne morejo več ustvarjati umetniških del, ki bi spremenila svet, ampak ustvarjajo dela, ki bi, vsaj njim, osmislila svet, ki je pri koncu.«